Nemška vojaška uprava v okupirani Franciji
Vojaška uprava v Franciji je bila začasna zasedbena oblast, ustanovljena z strani Nacistične Nemčije v drugi svetovni vojni za upravljanje okupiranega ozemlja na severu in zahodu Francije.[1] Ta tako imenovana "okupirana cona" je bila ustanovljena junija 1940, in se je preimenovala v severno območje novembra 1942, ko je bilo zasedeno območje na jugu države, znano kot prosta cona, ta cona pa je se je nato preimenovala v južno območje.[2][3]
Vloga nemške vojaške uprave v Franciji je bila delno določena s pogoji, ki jih je določilo premirje na Compiègne 22. junija 1940, kar je vodilo k padcu Francije; tako Francozi kot tudi Nemci so mislili, da bo zasedba začasna in da bo traja le dokler se Velika Britanija ne bo predala, saj so bili prepričani, da je njen poraz neizbežen, in da bi lahko bil eden od njenih razlogov za predajo ravno padec Francije. Na primer, Francozi so se dogovorili, da bodo njihovi vojaki ostali vojni ujetniki dokler se ne prenehajo vse sovražnosti.
"Francoska država", čeprav je nominalno razširjala svojo suverenost države, je bila v praksi omejena pri izvrševanju pooblastila za prosto cono, in je nadomestila Tretjo francosko republiko. Pariz se je nahajal v zasedenem območju, njegova vlada pa je imela sedež v zdraviliškem mestu Vichy v regiji Auvergne, zato je nova francoska država postala bolj znana kot Vichyjska Francija.
Medtem, ko je bila Vichyjska vlada nominalno odgovorna za vso Francijo, je vojaška uprava na zasedenem območju izvajala de facto nacistično diktaturo. Nacistična vladavina se je razširila v preostali del države 11. novembra 1942, ko sta Nacistična Nemčija in Fašistična Italija zasedli preostalo prosto cono, kot odziv na izkrcanje zaveznikov v Afriki tri dni prej. Vichyjska vlada je še naprej delovala,[4] čeprav je bila njena vloga takrat močno okrnjena.
Nemška vojaška uprava v Franciji se je končala z osvoboditvijo Francije po zavezniškem izkrcanju v Normandiji leta 1944.
Glej tudi
urediSklici
uredi- ↑ Jackson, Julian (2003). France: the dark years, 1940-1944. Oxford University Press. str. 247. ISBN 978-0-19-925457-6.
- ↑ Giorgio Rochat, (trad. Anne Pilloud), La campagne italienne de juin 1940 dans les Alpes occidentales, Revue historique des armées, No. 250, 2008, pp77-84, sur le site du Service historique de la Défense, rha.revues.org. Mis en ligne le 6 juin 2008, consulté le 24 octobre 2008.
- ↑ « L’occupation italienne » Arhivirano 2019-01-13 na Wayback Machine., resistance-en-isere.com. Retrieved 24 October 2008.
- ↑ Hoffmann, Stanley (1974). »La droite à Vichy«. Essais sur la France: déclin ou renouveau?. Paris: Le Seuil.
Literatura
uredi- Isabelle von Bueltzingsloewen, (ed) (2005). "Morts d'inanition": Famine et exclusions en France sous l'Occupation. Rennes: Presses Universitaires de Rennes. ISBN 2-7535-0136-X
- Philippe Burrin [v francoščina] (1998). France Under the Germans: Collaboration and Compromise. New York: New Press. ISBN 978-1-56584-439-1.
- Robert Gildea (2002). Marianne in Chains: In Search of the German Occupation 1940–1945. London: Macmillan. ISBN 978-0-333-78230-9
- Gerhard Hirschfeld & Patrick Marsh (eds) (1989). Collaboration in France: Politics and Culture during the Nazi Occupation 1940-1944. Berg Pub, ISBN 978-0854962372
- Julian T. Jackson (2001). France: The Dark Years, 1940–1944. Oxford: Oxford University Press. ISBN 0-19-820706-9
- Shtasel, Rebecca. "Workers’ resilience in occupied France: workers in Le Havre, 1941–1942." French History 34.2 (2020): 235-252.