Plavček (ptica)
Plavček (znanstveno ime Cyanistes caeruleus)[2] je ptica pevka iz družine sinic (Paridae).
| Plavček | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Odrasli samec
| ||||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
| Cyanistes caeruleus Linnaeus, 1758 |
Telesne značilnosti
urediPlavček je velikosti 11–12 cm z razponom peruti od 17–20 cm, v povprečju pa tehta od 9-12,5 g.[3] Ima modro obarvan rep, svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo. Zgornja stran je zeleno modre barve, medtem ko je spodnja rumene barve. Čez oči se mu vleče črna očesna proga. Lica so bele barve, kljun pa je kratek. Samci so navadno živahneje obarvani kot samice.
Gnezdenje
uredi
Plavček gnezdi v drevesnih duplih ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah, včasih v gnezdih vran, ujed in lastovk. Gnezdo je narejeno iz bilk, mahu in perja ter obloženo z dlako in perjem. Samica znese 10-13 belih in rdeče pikastih jajc.[4] Samica vali dvakrat od 12-15 dni, v času od meseca aprila do maja. Mladiči so gnezdomci in puhasti, vzletijo pa po 16-22 dneh.
Življenjski prostor in navade
urediHabitat plavčka se razteza po vsej Evropi (izjema je le sever Skandinavije) in Prednji Aziji. V času gnezdenja prebiva v svetlih listnatih in mešanih gozdovih, sadovnjakih ter v parkih, zunaj gnezditvenega časa pa prav tako v parkih in gozdovih, ter vrtovih, gozdnih robovih in trstiščih; iglastih gozdov se izogiba. Pozimi se še najraje zadržuje v trstičju, kjer se hrani z različnimi žuželkami in njihovimi ličinkami, ki jih pobira iz votlih trstov.
Populacijo plavčkov v Evropi ocenjujejo na 16 do 21 milijonov gnezditvenih parov (75 % svetovne populacije).[5] Pričakovana življenjska doba je 1,5 let, posamezni osebki pa lahko dosežejo starost tudi do 21 let.[6]
V Sloveniji je enakomerno razširjen z izjemo severozahodnegaga dela, uvrščamo ga pa med pogoste celoletne vrste. Velja za nižinsko vrsto, vendar ga lahko najdemo v sredogorju in izjemoma tudi višje.
Znan je po hitrih gibih in naglem, frčečem letu, v katerem lahko doseže hitrost do 29 km/h. Plavčkovo petje spominja na trilček ci-ci-cicirrrr, klic je visoki in hitri ci ali rezki ci-si-sit, v primeru preplaha pa se oglaša z godrnjavim čurr. Podobno kot plavčki pojejo še dolgoprsti plezalček, menišček in velika sinica. Aktiven je samo podnevi.
Prehrana
urediPrehranjuje se s sadjem, maščobo, mesom in kuhinjskimi ostanki, v krmilnicah pa s semeni in orehovimi ali neslanimi arašidi, predvsem na visečih krmilnicah. Radi imajo tudi loj in prepolovljene kokosove orehe.
Opombe
uredi- ↑ BirdLife International (2008). Parus caeruleus . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2008. IUCN 2008. Pridobljeno: 01.08.2009.
- ↑ 2,0 2,1 Po mnenju ameriških ornitologov sodi plavček v samostojen rod Cyanistes.
- ↑ British Garden Birds - Blue Tit (Britanske vrtne ptice - Plavček). Pridobljeno 2007-08-15. (angleško)
- ↑ Nekatere literature navajajo drugačne podatke o številu jajc: od 7-12 jajc (Burton: Življenje s ptiči, [2003] 2005, str. 186), 7-13 jajc (Trilar: Gozdne ptice Slovenije, 2004, str. 111) ali tudi od 5 do 16 jajc.[1]
- ↑ Birdguides - Blue Tit (Ptičji vodniki - Plavček) Arhivirano 2007-08-07 na Wayback Machine.. Pridobljeno 2007-08-04. (angleško)
- ↑ British Garden Birds - Life expectancy (Britanske vrtne ptice - Predvidena življenjska doba). Pridobljeno 2007-08-15. (angleško)
Viri
uredi- Robert Burton (2005). Življenje s ptiči. Kranj : Narava. COBISS 217880064. ISBN 961-91407-3-7.
- Iztok Škornik (2006). Sto slovenskih ptic (1 izd.). Ljubljana : Modrijan. COBISS 228208896. ISBN 961-241-113-1.
- Trilar, Tomi; Vrezec, Al (2004), Gozdne ptice Slovenije, Ljubljanja: Mladinska knjiga, str. 111, COBISS 128092928, ISBN 86-11-16656-6
Zunanje povezave
uredi
- Izčrpen opis s statističnimi podatki na British Garden Birds (angleško)
- Splošen opis na birdguides.com Arhivirano 2009-09-07 na Wayback Machine. (angleško)