Pozejdon z rta Artemizij
Pozejdon z rta Artemizij ali Artemizijski bronasti kip (Bog morja) je starogrški kip, ki je bil odkrit v morju pri rtu Artemizij v severni Evboji. Predstavlja Zevsa [1] ali Pozejdona [2], nekoliko višjega od človeka (209 cm). [3] Če bi bil Zevs, bi imel v roki strelo, če bi bil Pozejdon, bi imel v roki trizob. Ikonografija antične grške keramike prikazuje Pozejdona s trizobom med bojem v napadalnejšem položaju (podobno sabljaški drži ali zabadanju); Zevs je upodobljen v boju z dvignjeno roko, v takem položaju, kot je Artemizijski kip (na primer Pozejdon in velikan Polibot, rdeča figura na vazi stamnos, pripisana slikarju Troilu, pa tudi Zevs meče svojo strelo na Tifona iz okoli 550 pr. n. št., črna figura halkidijske hidre). Prazne očesne jamice so bile prvotno zapolnjene, verjetno s kostmi, obrvi s srebrom, ustnice in prsne bradavice z bakrom. Kipar ni znan. Kip Pozejdon/Zevs je vrhunec zbirke v Narodnem arheološkem muzeju v Atenah. [4]
| Pozejdon z rta Artemizij | |
|---|---|
 | |
| Umetnik | neznan |
| Vrsta | bron |
| Mere | 209 cm |
| Kraj | Narodni arheološki muzej, Atene |
Tema
uredi
Razprava o tem, ali kip predstavlja Pozejdona ali Zevsa, bi bila razrešena, če bi našli izgubljeni atribut v desni roki. Kot piše Caroline Houser: "Včasih se artemizijski zaščitnik imenuje Pozejdon. Nekateri zagovarjajo, da je podoba velikega morskega boga, saj je bil kip najden v Sredozemskem morju. Toda kot kipi drugih oseb je bil ta v morju samo zato, ker je bil na ladji, ki se je potopila. Drugi navajajo Pozejdonove kovance, spregledajo pa večji dokaz, kot je številni drugi ohranjeni kipi Zevsa s strelo, ki se ujemajo s podobo z Artemizija." [5]
Pomemben dodaten problem s to hipotezo je, da bi trizob zastiral obraz, še posebej zaradi profila. Večina strokovnjakov (tudi tistih, ki so podprli domnevo, da je to Pozejdon) je to potrdila, saj je najpomembnejši ali celo edini pomemben pogled. Ikonografske vzporednice s kovanci in slikanimi vazami iz tistega obdobja kažejo, da je zastiranje izredno malo verjetno. Morda je bil trizob neobičajno kratek in tega problema ni bilo. Po drugi strani pa je kip v bistvu večja različica obsežne serije manjših bronastih kipov iz poznega 7. stoletja, ki imajo vsi enak položaj, značilen za Zevsa. [6] Na podlagi te in drugih ikonografskih vzporednic s poslikanimi vazami [7] večina znanstvenikov trenutno misli, da je Zevs, a mnenje ni dokončno.
Bog je ujet v trenutek premora, je v polni pripravljenosti prihodnjega gibanja, ki ga je opisala Carol Mattusch: "Kip nakazuje nasilje, se osredotoča, pripravlja na metanje, a se akcija šele začenja in nam dovoli, da razmišljamo o prihajajoči predstavitvi moči."[8] To je izvirno delo velike moči v strogem klasičnem slogu, ki je sledil klasičnemu slogu 5. stoletja, datiranemu v okoli 460 pr. n. št. Lahko se primerja z Delfskim voznikom bojnega voza, ki je približno iz istega obdobja.
Kipar
urediRazprave o njegovem izvoru so se vrtele o večini grških celinskih središč, ki so bila tehnično sposobna izdelati tako veliko skulpturo: Atika, Christos Karouzos [8] ga povezuje s Kalamisom (približno 470–440 pr. n. št.), Beocija, Ajgina, Sikion ali Argos. [9] Skulptura je bila povezana tudi z Onatasom [10] ali Mironom [11], pa tudi s Kritijem in Neziotom [12], vendar ni mogoče vedeti, kdo je ustvaril delo.
Zgodovina
urediSkulptura je bila prvič odkrita leta 1926 [13], izkopana pa leta 1928 [14], na kraju brodoloma, ki je bil ne prej kot sredi 2. stoletja pred našim štetjem. Na žalost ni veliko znano o razbitini, ker je bilo raziskovanje opuščeno, ko je potapljač umrl leta 1928, in se ni nikoli nadaljevalo. Veliko takih brodolomov je iz rimskega obdobja, ko so ladje iz Grčije v Italijo odvažale umetnine, vendar ni jasno, ali je razbitina pri Artemiziju ena od teh. Jezdec z rta Artemizij – bronasti kip konja in njegovega jezdeca – je bil odkrit pri istem brodolomu. Seán Hemingway je menil, da je rimski general Lucij Mumij v bitki za Korint leta 146 pred našim štetjem zaplenil jezdeca in konja in ga na poti v Pergamon izgubil. [15]
Glava kipa, zdaj ikona grške kulture, je bila na grški poštni znamki za 500 drahem (v uporabi 1954–1977) in bankovcu za 1000 drahem (prva izdaja 1970, zamenjana leta 1987).
Sklici
uredi- ↑ Identified as Zeus in, e.g. John Boardman, "Greek art and architecture", in John Boardman, J. Griffin and O. Murray, eds. Greece and the Hellenistic World (Oxford History of the Classical World, vol. I), 1988, illus. p. 284.
- ↑ Lahkotna drža prstov desne roke je bila različno razlagana kot primerna za uporabo strele ali trizoba. Ustrezen povzetek tehničnih in ikonografskih argumentov za Zevsa je predstavil George E. Mylonas, "The Bronze Statue from Artemision", American Journal of Archaeology 48.2 (April 1944), pp. 143-160.
- ↑ Woodford, Susan. (1982) The Art of Greece and Rome. Cambridge: Cambridge University Press, p. 15. ISBN 0521298733
- ↑ Inv. no. 15161.
- ↑ Houser in Greek Monumental Bronze Sculpture, Houser, C., and Finn, D. 1983. New York: The Vendome Press. p. 79.
- ↑ E.g., the so-called Dodona Zeus Arhivirano 2018-10-04 na Wayback Machine.
- ↑ Such as this vase in France, na katerih Pozejdon drži trizob spodaj, da bi se izognil zastrtju obraza, medtem ko je imel Zevs enak položaj kot artemizijski kip.
- ↑ Karouzos, "Ho Poseidon tou Artemisiou" Deltion 13 (1930-31) pp 41-104, and "The find from the sea off Artemision", Journal of Hellenic Studies 49 (1929).
- ↑ Gisela M. A. Richter, reviewing H. G. Beyen, La Statue d'Artemision in American Journal of Archaeology 35.2 (April 1931), pp. 242-243; C. A. Robinson, Jr., "The Zeus Ithomatas of Ageladas", American Journal of Archaeology 49.2 (April 1945, pp. 121-127) p. 127, note 40.
- ↑ By Rainhard Lullies.
- ↑ By Vagn Poulsen, in Acta Archaeologica 11 (1940) pp 41-42.
- ↑ Susan Woodford, p. 88
- ↑ Only the left arm was found in 1926. First reported to the scholarly community by Oekonomos, in Praktika of the Academy of Athens 1928, pp 750ff.
- ↑ "Archaeological Work In Near East" in The Times, 5 April 1929, p.13.
- ↑ Seán Hemingway, The Horse and Jockey from Artemision: A Bronze Equestrian Monument of the Hellenistic Period.Review by Janet Burnett Grossman in Bryn Mawr Classical Review, 2005.02.18. Retrieved 29 May 2013..
Zunanje povezave
uredi
- Franz Gnaedinger, "Poseidon from Cape Artemision: The Geometry of a Greek Masterwork"
- National Archaeological Museum of Athens: highlights
- Illustration of the complete sculpture
