Pratt & Whitney J58

Pratt & Whitney J58 (tovarniška oznaka JT11D-20) je bil enogredni turboreaktivni motor z dodatnim zgorevanjem^[1], ki se je uporabljal za pogon Mach 3 izvidniških letal Lockheed A-12 in Lockheed SR-71 Blackbird.

Posebnost motorja J58 je v tem, da je v bistvu turboreaktivna potisna cev (turboramjet): pri vzletu in manjših hitrostih deluje kot turboreaktivni motor, pri večjih nadzvočnih hitrostih pa večinoma potiska (80%) zagotavlja potisna cev.

Zaradi ekstremnih pogojev delovanja so morali razviti novo gorivo imenovano JP-7. Ker je to gorivo manj vnetljivo so morali za zagon motorja ali pa vžig dodatnega zgorevalnika uporabiti trietilboran (TEB). Pri letu s hitrostjo Mach 3,2 na višini 24 kilometrov je sta oba motorja skupaj porabljala 45 ton goriva na uro, vsak motor je uporabil okrog 8 litrov na sekundo. Zagon motorja so izvedli z vozičkom AG330, ki je imel moč 600 KM.

Uporaba

Specifikacije (JT11D-20)

J58 od spredaj

Tip: enogredni turboreaktivni motor z dodatnim zgorevanjem
Dolžina: 17 ft 10 in (5,44 m) (pri največji temperaturi je bil 15 cm daljši)
Premer: 4 ft 9 in (1,45 m)
Teža: okrog 2700 kg

Kompresor: 9-stopenjski aksialni
Zgorevalna komora: cevasto-obročasto (8 cevi)
Turbina: 2-stopenjska aksialna
Gorivo: JP-7 (načrtovano), lahko tudi JP-4 ali JP-5 v nujnih primerih

Največji potisk: 34000 funtov (150 kN) z dodatnim zgorevanjem, 25000 funtov (110 kN) brez dodatnega zgorevanja
Tlačno razmerje: 7,5 pri vzletu
Razmerje potisk/teža: okrog 6
Masni pretok zraka: 136 kg/s pri vzletu

Glej tudi

Reference

↑ Kloesel, Kurt J.; Ratnayake, Nalin A.; Clark, Casie M. »A Technology Pathway for Airbreathing, Combined-Cycle, Horizontal Space Launch Through SR-71 Based Trajectory Modeling« (PDF). Dryden Flight Research Center. NASA. Pridobljeno 7. septembra 2011.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Pratt & Whitney J58.

[1] Kloesel, Kurt J.; Ratnayake, Nalin A.; Clark, Casie M. »A Technology Pathway for Airbreathing, Combined-Cycle, Horizontal Space Launch Through SR-71 Based Trajectory Modeling« (PDF). Dryden Flight Research Center. NASA. Pridobljeno 7. septembra 2011.

[1]