Prevzéta beséda je beseda, ki je bila vnesena v jezik iz kakega drugega jezika (npr. knez, križ, avto, ford, Petrarca) ali iz kakega narečja istega jezika (npr. gostüvanje). Jezik pozna poleg prevzetega tudi domače besedje, ki pa je, v primeru slovenščine, bodisi podedovano iz praslovanščine (npr. mati, dobro, delati) ali razvito iz takega besedja (npr. seveda).[1]

Prevzete besede v slovenščini so glede na izvor predvsem treh vrst:[2]

Prevzete besede so lahko bolj ali manj prilagojene jeziku. Prevzete občnoimenske besede, ki so glasovno in oblikovno poslovenjene, imenujemo sposojenke (garaža, tenis ...), tujke pa so jeziku le deloma prilagojene (jazz, allegro, vakuum, ...). Podomačene lastnoimenske prevzete besede so imenovane podomačenke (Platon, Misisipi, Odiseja ...), nepodomačena lastna imena pa polcitatne besede (New York, Shakespeare ...).

Glej tudi

uredi

Sklici

uredi
  1. Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.
  2. Toporišič J. Odprta vprašanja tehnične besede. V Besedjeslovne razprave. Založba ZRC, 2006: 423–433.
  NODES
os 10