Kolumbus (Ogajo)

Kolumbus (angl.: Columbus [kəˈlʌmbəs]) om lidn AÜV:oiden päivnouzmas. Se om Ogajo-štatan administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn, 14nz' surtte valdkundas eläjiden lugun mödhe.

Kolumbus
Columbus

Lidnanznam	Flag
Valdkund	Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad
Eläjiden lugu (2020)	905,748 ristitud
Pind	586 km²
Pämez'	Endrü Ginter (viluku 2016—, Andrew J. Ginther)
Telefonkod	+1−614, +1−380, +1−740
Aigvö	tal'vel UTC−5, kezal UTC−4

Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Kolumbusan transportine kart (2014)

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud vl 1812 kuti štatan uz' administrativine pälidn sen keskuzpalas. Kolumbus sai lidnan (angl. city) statusad vl 1836. Om nimitadud Hristofor Kolumb-merimatkadajan kanzannimen latinižen versijan mödhe. Vodele 1857 saudihe štatan Kapitolijad. Lidn eli läbi znamasižes sur'vedes vn 1913 keväz'kus.

Kolumbus šingotase aviasauvomižel, elektronikan i energetižen mašiništon tehmižel (American Electric Power-korporacijan päfater), sömtegimištol, tekstiližel sarakol (Limited Brands-kompanii), bankoil i varmitusen kompanijoil (Nationwide Mutual Insurance Company), mugažo pästtas terasen toižendoid i produkcijad armijan täht. Toižiden järedoiden kompanijoiden päfaterad oma saudud lidnas vai läz sidä: Momentive Specialty Chemicals (plastikad), Big Lots (torguind), Cardinal Health (zelläd).

Geografijan andmused

Lidn sijadase štatan keskuzpalas, Sajoto-jogen randoil (angl.: Scioto River 372 km pitte, Ogajon oiged ližajogi), 275 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Olentangi-jogi (angl. Olentangy River 156 km pitte) lankteb Sajotho huralpäi lidnan keskuses.

Klimat om ven kontinentaline subtropižen röunal. Voden keskmäine lämuz om +11,9 C°, kezakun-elokun +22,2..+24,1 C°, tal'vkun-uhokun −1,3..+1,4 C°. Ekstremumad oma −30 C° i +41 C°. Kezaaigan minimum om +2 C°, tal'vaigan maksimum om +26 C°. Paneb sadegid 1056 mm vodes, enamba keväz'kus-elokus (92..119 mm kus), vähemba uhokus (61 mm). Paneb lunt 72 sm tal'ves. Keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 63..74 % röunoiš voden aigan.

Kolumbusan ühthine pind om 586 km², sidä kesken kuivma 570,82 km², vezi 15,18 km².

Eläjad

Vl 2010 lidnan eläjiden lugu oli 787 033 ristitud. Kaik 892 533 ristitud elihe lidnas 577,85 km² pindal vl 2018. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Läz 2,1 mln ristituid oli kaikes lidnaglomeracijas vl 2020, se om kahtenz' surtte Ogajos i 32. surtte AÜV:oiš.

Transport

Avtobusad oma kundaližeks transportaks lidnas, mugažo velosipediden i elektroskuteriden kortoman kompanijad. Passažirine raudtelikund tuli lophu vl 1977.

Rahvahidenkeskeine civiline Džon Glenn Kolumbus-lendimport (CMH / KCMH, 8,6 mln passažiroid vl 2019) sijadase kümnes kilometras päivnouzmha-pohjoižpäivnouzmha lidnan azjaližes keskusespäi. Tehtas passažirreisid AÜV:oiden äjihe järedoihe lidnoihe i Torontoho, om sezonreisid Kankunha (Meksik). Jügureisid oma irregulärižed. Toine rahvahidenkeskeine soda- da civiline Rikenbaker-lendimport (LCK / KLCK, angl.: Rickenbacker) om saudud 16 km suvhe lidnan keskusespäi, holitab jügureisid Evrazijan maihe i radab armijan täht, lidnan varalendimport.

Irdkosketused

• Lidnan oficialine sait (columbus.gov). (angl.)