Lobn'
Lobn' (ven.: Ло́бня) om Venäman lidn da lidnümbrik Moskvan agjan keskuzpalan pohjoižes.
Lidnanznam |
Flag |
Valdkund | Venäma |
Eläjiden lugu (2020-01-01) | 90,231 ristitud |
Pind | 30,19 km² |
Pämez' | Jevgenii Smišläjev (2014−2016, uhoku 2017—. Евгений Смышляев) |
Telefonkod | +7−495-xxx-xx-xx. +7−498-xxx-xx-xx |
Avtokod | 50, 90, 150, 190, 750 |
Aigvö | UTC+3 (MSK+0) |
Istorii
vajehtaEländpunktan aluz om pandud vl 1902 kuti žilo udenno Lobn'-raudtestancijanno, nimitihe penen jogen mödhe. Sätihe Lobn'-radnikžilod vl 1947 lähižiden kezaküliden i amuižiden eländpunktoiden ühtištusel. Radnikžilo sai lidnan statusad vn 1961 18. päiväl tal'vkud. Alištub agjan tobmudele oikti vspäi 1975, lidnümbrik vspäi 2004.
Lobn' šingotase sauvondmaterialiden pästandal (sauvondhimii, manalaižed raudbetonkonstrukcijad, metalližed tegesed da konstrukcijad, sauvondporcellan, keramine tegim), «Aeroflot»-kompanijan edheotandoil, elektrotehnižel i liftoiden tegimil, sömtegimištol (sömkoncentratad, pühävoi), mugažo bobaižiden tegim, pakuitesen kaks' tegint (plastik i «Tetra Pak»), puvillan kezerduzfabrik i mužiksobiden edheotand ratas lidnas. Kaiken Venäman sötkiden tedoinstitut V.R. Vil'jamsan nimed om olmas Lobnin Tedolidnudes.
Geografijan andmused
vajehtaLidn sijadase Lobn'-jogen randoil (ven.: Лобня 7 km pitte, Kläz'man hura ližajogi), 195 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Lobnin uit om saudud lidnha. Matkad Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 15 km suvhe. Toižed lähembaižed lidnad (orhal) oma Dolgoprudnii 1 km suvhe, Himki 10 km suvhe i suvipäivlaskmha sen Šeremetjevo-lendimportanke 2 km suvipäivlaskmha, Moskvan Zelenograd-rajon 12 km päivlaskmha.
Lobn'-raudtestancii radab lidnan suves «Moskv (Savölovon päraudtestancii) — Taldom»-keskustal vspäi 1901. Toižed lidnan raudteplatformad oma Depo i Lugovai (ven. Луговая) 2 i 5 km pohjoižhe. «Moskv — Dubn»-avtote (A104-trass) ümbärdab lidnad 2..3 kilometras päivnouzmaspäi.
Eläjad
vajehtaVl 1959 žilon ristitišt oli 12 249 eläjad, vl 1979 lidnan — 51 811 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 74 252 ristutud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Ortodoksižen hristanuskondan kuz' jumalanpertid[1] i časoun' oma olmas lidnas.
Rahvahad (2010): venälaižed — 90,2%, ukrainalaižed — 2,4%, armenijalaižed — 1,4%, totarlaižed — 1,1%, toižed rahvahad — 4,9%.
Professionaližen opendusen aluzkund om Klin-lidnan «Moskvanaluine»-kolledžan palakund (ende Lobnin sauvondtehnikum).
Galerei
vajehta-
«TR2»-torguindkeskuz
-
Spasan londuseližen jumalanpert' Kiovos
(vn 2012 nägu) -
Bobaižiden tegim
(2014) -
Sauvondtehnikum (2014, nüg. «Moskvanaluine»-kolledžan palakund)
-
Lobn'-raudtestancii
vl 2011
Homaičendad
vajehtaIrdkosketused
vajehtaLobn' Vikiaitas |
Moskvan agjan lidnad | ||
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk | ||