Apatitad
Apatitad (ven.: Апатиты [əpɐˈtʲitɨ]) om Venäman lidn Murmanskan agjan keskuzpalas. Se om agjan kahtenz' lidn eläjiden lugun mödhe, Apatitoiden lidnümbrikon administrativine keskuz da pala.
Lidnanznam |
Flag |
Valdkund | Venäma |
Eläjiden lugu (2023) | 48,748 ristitud |
Pind | 37,5 km² |
Pämez' | Svetlana Katel'nikova (reduku 2021—) |
Telefonkod | +7−81 555-xx-xxx |
Avtokod | 51 |
Aigvö | UTC+3 (MSK+0) |
Lidn om Edahaižen Pohjoižen tedokeskuz mail'man znamoičendanke. Venäman Tedoakademijan Kolan tedokeskusen kahesa institutad ühesaspäi da kaks' tedoiduzkeskust sijadasoiš Apatitoiš.
Istorii
vajehtaEländpunktan aluz om pandud vl 1926 kuti pen' Apatitad-žilo seičemenke eläjanke. Vl 1935 ühtištadihe sidä Belii-raudtestancijanke (vspäi 1916, nüg. Apatitad I-stancii) i «Industrii»-sovhozan žilonke (oli olmas vspäi 1930), kätihe Apatitad-radnikžiloks šingotamha apatitkivendon löudmižsijad, se om kaikiš suremb mail'mas tähäsai. Ühtištadihe radnikžilod lähiženke lidnanvuiččenke Molodöžnii-žilonke (5980 rist. vl 1959) da anttihe lidnan statusad vn 1966 7. päiväl heinkud.
Apatitad-lidnan tegimišton päsarakod oma apatitkoncentratan pästand i nefelinan erigoitmine sijaližes kivendospäi, sauvondmaterialiden tehmine (raudbetontegesed), sömtegimišt, lämuden i elektrusen tehmine. Apatitoiden lämuzelektrostancii kävutab kivihil't.
Geografijan andmused
vajehtaLidn sijadase kukhikahas tahondas, Ekostrovskai Imandr-järven (351 km²) päivnouzmaižel randpolel, 129..278 m korktusil, 178 m ü.m.t. keskmäižel korktusel.
Matkad Murmanskhasai om 157 km pohjoižhe raudtedme vai «Kol»-avtotedme. Lähembaine lidn om Kirovsk vižtoštkümnes kilometras päivnouzmha avtotedme.
Tobmuz
vajehtaTiklaht-kezažilo i Hibinad-raudtestancii kaikenaigaižeta ristitištota mülüdas lidnümbrikho Apatitoiden ližaks. Lidnümbrikon pind om 2 500 nellikkilometrad.
Municipaližen ühtnikan pämez' om sen Deputatoiden nevondkundan ezimez'. Edeline nevondkundan ezimez' om Aleksei Gilärov (kezaku 2015 — sügüz'ku 2021).
Eläjad
vajehtaVn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 59 672 ristitud, lidnümbrikon — 59 674 ristitud, vn 2021 lidnan — 49 647 ristitud. Kaik 56 356 ristitud eliba lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 88 026 eläjad vl 1989.
Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2010): venälaižed — 84,0 %, ukrainalaižed — 2,5 %, vaugedvenälaižed — 1,6 %, totarlaižed — 0,5 %, azerbaidžanlaižed — 0,4 %, toižed rahvahad — 2,1 %, rahvahuden ozutandata — 8,9 %.
Hristanuskondan viž pühäperid oma saudud lidnas: ortodoksižen hristanuskondan koume jumalanpertid[1][2] i baptizman kaks' jumalanpertid.
Professionaližen opendusen aluzkundad oma Apatitoiden politehnine kolledž[3], Kolan medicinine kolledž[4], Murmanskan kahten universitetan filialad.
Transport
vajehtaAvtobusad da maršruttaksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Koume raudtestancijad da platform oma saudud.
Tatanmaine civiline Hibinad-lendimport (KVK / АПХ / ULMK, 60,1 tuhad passažiroid vl 2017) sijadase kaks'toštkümnes kilometras suvhe lidnaspäi. Tehtas reisid Piterihe, Moskvha i Čerepovecan lendimporthasai, mugažo sezonreisid Mustmeren lebutahoiže.
Galerei
vajehta-
Lidnümbrikon administracijan sauvuz (2014)
-
Venäman uziden moknikoiden da hengenavaidamižen kundlijoiden jumalanpert' (ortodoksine hristanuskond), vn 2014 nägu
-
VTA:n Kolan tedokeskusen Geologjan institut vl 2016
-
Sauvojiden kul'turkeskuz (2014)
-
Apatitad-1-päraudtestancii vl 2014
-
Kahtenz' apatit-nefelinine küllästamižtegim (ven.: АНОФ-2), vn 2008 heinkun nägu
Homaičendad
vajehtaIrdkosketused
vajehtaApatitad Vikiaitas |
Murmanskan agjan lidnad | ||
Apatitad | Gadžijevo | Kandalakš | Kirovsk | Kol | Kovdor | Mončegorsk | Murmansk | Olenegorsk | Ostrovnoi | Polärnii | Polärnije Zori | Severomorsk | Snežnogorsk | Zaozörsk | Zapolärnii | ||