Botanik
Botanik (amuižgrek.: βοτανικός botanikos «kazmusihe sidodud», amuižgrek.: βοτάνη botani-sanaspäi «hein», «kazmuz») om tedo kazmusiš, biologijan jaguz.
Botanikantedajad tedoitas kazmusid.
Šingotesen istorii
vajehtaÄjad andmused kazmusiš oliba tetabad istorijanedeližile ristituile, sikš miše heiden elo oli sidodud niihe ližakahiže ahthas (kävutihe somäks i zelläks), i mahtushe erištamha morijoišpäi. Aristotelän Teofrast-openik (371−286 EME) pani botanikan alust tedoks, hän ühtenzoiti sistemaks maižandusen, medicinan praktikan tedoid i antikaigaižiden tedomehiden töid neciš sferas. Rimalaine Plinii Vanhemb-londusentedoidai ümbrikirjuti hüvin ičeze «Londuseližes istorijas» läz tuhad kazmusiden erikod.
Uz' mel'hetartuz tedoho zavodihe Amerikan kazmusiden avaidusenke evropalaižiden täht. 17.-18. voz'sadal botanik formitihe tedoiden kazmusiš sistemaks, Karl Linnei sädi biologišt klassifikacijad. Botanikan nügüd'aigaižen šingotesen pird om sen jagusiden ühtistuz da integracii, citologijan, anatomijan i biohimijan metodoiden avar kävutand erigoičemha da harakterizuimha kazmusiden taksonoid.
Tedoidusiden predmet
vajehtaBotanik tedoidab nenid problemoid: kazmusiden südäimižen da irdpol'žen sauvondan kaskused (morfologii i anatomii), sistematik, šingotez geologižiden pordoiden aigan (evolücii), heimsidod (filogenez), enččen i nügüd'aigaižen levigandusen man pindadme eriližused (kazmusiden geografii), kosketused ümbrištonke (kazmusiden ekologii), kazmuzkatken sauvond (fitocenologii, vai geobotanik), otandan ižandushe voimused da ted (ekonomine botanik).
Botanikan jagused oma tedoidusen objektoiden mödhe: fikologii (al'gologii) — tedo šoll'oiš, mikologii — seniš, lihenologii — karpkiš, briologii — samloiš da tž.. Mikrobiologii tedoidab penikaižid organizmid, kazmusiden valdkundaspäi tobjimalaz (bakterijad, aktinomicetad, erased sened i šoll'od). Fitopatologii om tedo kazmusiden läžundoiš, ned kuctas virusoil, bakterijoil i senil.
Homaičendad
vajehta
Botanik Vikiaitas |
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |